Lesni peleti

Za toplejše zimske dni Inštalacije Žagar poskrbi!

Želite zamenjati vašo peč? Je vaša peč dotrajana? Ali imate »astronomsko« porabo kurilnega olja? Imate dovolj dela z drvmi? Če ste pritrdili z DA na zgoraj zastavljena vprašanja, dovolite, da vam predstavimo varčnejši način ogrevanja – ogrevanje z lesnimi peleti.

Pellets- biomass

 

Za lažje razumevanje smo vam s pomočjo wikipedije, največ pa iz lastnih izkušenj in izkušenj zadovoljnih strank pripravili besedilo za lažje razumevanje kaj to so peleti in kako delujejo:

Lesni peleti

Lesni peleti so standardizirana oblika biomase. S procesom peletiranja se zgolj s komprimiranjem pretvori suho žagovino v valjčke premera 6 do 8 mm in dolžine 10 do 30 mm. Peleti so zelo gosti in imajo zelo nizko vsebnost vlage (pod 10 %). To omogoča zelo visoke izkoristke pri izgorevanju. Lesne pelete se večinoma uporablja v sodobnih pečeh na biomaso za ogrevanje stanovanjskih objektov in v elektrarnah za proizvodnjo električne energije, kot nadomestek premoga.
Cilj peletiranja je standardizacija lesne biomase. Izvorna oblika lesa (polen ipd.) je zelo variabilna tako po obliki kot po fizikalnih lastnostih (vlažnost, gostota, kurilnost izražena na volumen). Takšna variabilnost ne omogoča avtomatizacije in visokih izkoristkov. Peleti pa so standardizirani in omogočajo stopnjo avtomatizacije, ki je posvem primerljiva s stopnjo avtomatizacije pri ekstra lahkem kurilnem olju ali pri UNP.

Pellets- biomass

Proizvodnja

Peleti nastanejo s stiskanjem suhe lesne biomase, ki mora biti predhodno ustrezno pripravljena. To maso nato z močno stiskalnico iztisnemo skozi luknje željenega premera (po navadi 6 mm, lahko tudi 8 mm ali več). Visok pritisk stiskalnice povzroči zelo visoko temperaturo lesne mase. Takrat se zunanja plast peletov preoblikuje v gladko površino, ki deluje kot naravno lepilo. Na ta način peleti ohranijo svojo obliko tudi ko se ohladijo.
Peleti, ki jih uporabljamo v Evropi morajo biti skladni s standardi (DIN 51731 ali Ö-Norm M-7135), imajo manj kot 10 % vsebnosti vode in so standardne gostote. Gostota presega 1 tono / kubični meter, zato peleti ne plavajo na vodi. Imajo dobro strukturno trdnost in majhno vsebnost prahu in pepela. Ker pri procesu mletja uničimo strukturo lesa, pri končnem izdelku praktično ni razlik med peleti iz različnih vrst lesa. Pelete lahko izdelujemo skoraj iz vseh vrst lesa, pri čemer mora peletni stroj zaznati spremembe v lesni biomasi in ustrezno spremeniti pritisk pri procesu stiskanja.
Standardizirani peleti v Evropi ne smejo vsebovati recikliranega lesa ali zunanjih primesi. Reciklirani materiali, kot so obdelan ali barvan les, panelne plošče in podobno so neuporabne za proizvodnjo peletov. Pri izgorevanju bi namreč lahko prišlo do izpusta škodljivih emisij in / ali do nekontroliranih sprememb v kurilnih lastnostih peletov.

a4

Energijska vrednost in izkoristek

Energijska vrednost lesnih peletov je približno 4.7-4.9 MWh/tono. V zadnjih letih imamo na voljo kaminske peči in kotle za centralno kurjavo na lesne pelete z zelo visokim izkoristkom nad 90 %. Če primerjamo energijsko vrednost peletov z v preteklosti najbolj uporabljanim kurilnim oljem, ugotovimo, da je energijska vrednost dveh kilogramov peletov približno enaka energijski vrednosti enega litra kurilnega olja. Če pri upoštevamo še današnje cene obeh energentov, lahko hitro ugotovimo, da se ogrevanje na pelete precej bolj izplača, kot ogrevanje na kurilno olje.

 

peci-na-pelete

prerez-peci-na-pelete

Peletni gorilnik

 

Emisije pri izgorevanju

Emisije NOx, SOx in drugih hlapnih organskih spojin iz peči na lesne pelete so v primerjavi z drugimi gorivi zelo nizke.
Peleti tako predstavljajo enega izmed najbolj čistih goriv za ogrevanje, ki so na voljo.
Eden večjih problemov še vedno ostajajo emisije prašnih delcev, posebej v urbanih naseljih z veliko gostoto ogrevalnih sistemov na pelete premog ali kurilno olje. Emisije PM2.5 so lahko problematične predvsem pri starejših pečeh in kotlih na pelete, če jih primerjamo z izpusti peči na zemeljski plin (ali bioplin). Pri novejših kotlih so vgrajeni elektrostatični filtri, ki znatno zmanjšajo izpuste prašnih delcev. Popolno avtomatizirane peči zahtevajo le polnjenje zalogovnika s peleti. Vse ostalo peč naredi sama. Peč se avtomatsko prižge, dovaja pelete v gorilnik s pomočjo polža, ter avtomatsko prilagaja moč peči, da je temperatura zraka v prostoru takšna, kot je nastavljena na sobnem elektronskem termostatu.

Potencial globalnega segrevanja, trajnost in pomisleki v zvezi z življenjskim ciklom

Nekateri menijo, da je uporaba lesnih peletov in njihov vpliv na podnebje sporna, čeprav je znano, da imajo goriva iz biomase (vključno z lesnimi peleti in drugimi lesnimi gorivi) na splošno v svojem življenjskem ciklu, bistveno nižje neto izpuste ogljikovega dioksida kot ekvivalenti fosilnih goriv. Emisij ogljikovega dioksida je kar do 98 % manj.[3] Vendar pa je potrebno poudariti, da kadar ni zagotovljeno trajnostno upravljanje biomase, lahko ogljikove emisije presegajo emisije pri izgorevanju zemeljskega plina.
Nekateri trdijo, da žagovina kot vir za izdelavo peletov ne bi prispevala k toplogrednim plinom in da se pri kurjenju lesnih peletov v zrak izpušča ogromne količine CO2. Sekundarne emisije v zvezi s proizvodnjo lesnih peletov imajo prav tako vpliv na podnebje, saj je potrebno les posekati, proizvesti pelete in jih dostaviti končnemu kupcu. Ti argumenti kažejo kako pomembno je uporabiti primere dobrih praks v industriji. Tako na primer za pogon strojev in transport lahko uporabimo biodizel, za sušenje lesa v sušilnicah sončno toplotno energijo in na ta način zmanjšamo te negativne zunanje vplive na minimum. Zelo dobra praksa je tudi izdelava lesnih peletov kot stranski produkt iz ostankov žagovine v lesni industriji.
Zagovorniki uporabe lesnih pelet kot biogoriva pa nasprotno trdijo, da je izpust CO2 pri kurjenju žagovine, ki jo pridobijo iz gozdov, CO2 nevtralno. Ogljik v gozdu kroži. Pri rasti biomase se s pomočjo fotosineze iz zraka veže v biomasi, pri propadanju lesa pa se v procesu gnitja ponovno sprošča v zrak. Nedvomno izgorevanje lesnih peletov povzroča izpuste ogljikovega dioksida, vendar pa ima zelo majhen vpliv, saj bo ogljikov dioksid, ki se je sprostil pri izgorevanju, uporabljen pri rasti novih dreves. Ta proces traja približno 15 let (pri drevesih) in le eno sezono pri biomasi iz npr. sezonskih pridelkov.
Če bi prišlo do množične uporabe lesne biomase kot goriva, obstaja nevarnost, da gozdov ne bi bilo možno trajnostno ohranjati. To bi bilo še posebej nevarno, če bi les uporabljali v velikih sistemih za proizvodnjo električne energije.[4] V Sloveniji imamo biomase dovolj, saj smo ena redkih držav, ki ima pozitiven prirast biomase in se gozd celo razrašča[5].
Kljub temu na splošno velja, da kurjenje biomase z upoštevanjem trajnostnega ohranjanja gozdov, predstavlja enega najbolj praktičnih in razpoložljivih možnosti za tiste dele industrije, ki potrebujejo energijo v obliki gorenja. Lesni peleti so obnovljiv vir energije in zelo primerni za sodobnega potrošnika. V mnogih primerih, so lesni peleti cenejši in skoraj tako udobni kot drugi viri goriv.

Cena lesnih peletov

V letu 2010 je bila cena peletov od 190-220 €/tono. Cena se skozi sezono nekoliko spreminja in je po navadi najnižja poleti. Pri trenutnih cenah kurilnega olja in pelet je ogrevanje na lesne pelete približno 40 % cenejše od ogrevanja na kurilno olje.
Lesne pelete najbolj množično uporabljajo na Švedskem, v kotlih za centralno kurjavo kot zamenjavo za kurilno olje. Avstrija je vodilna pri uporabi kotlov za centralno kurjavo na pelete (glede na število prebivalcev). Približno 2/3 novih kotlov v gospodinjstvih uporablja lesne pelete. V Italiji se je razvil zelo velik trg kaminskih peči na pelete. V Sloveniji država v zadnjih letih z dodeljevanjem nepovratnih finančnih spodbud in ugodnih kreditov Eko sklada[6], spodbuja vgradnjo kotlov na lesno biomaso, zato je pričakovati porast uporabe tudi pri nas.

(delno povzeto iz wikipedia )

Pellets- biomass

Na kaj je potrebno biti pozoren pri nakupu peletov:

Prah

Če je v vreči poleg peletov večja količina lesnega prahu, to pomeni, da se peleti radi drobijo, kar kaže na morebitno neprimerno komprimiranje v procesu proizvodnje ali na neprimerno sestavo. Preveč drobljivi peleti praviloma slabše gorijo, nevarni pa so tudi za podajalni sklop ogrevalnega kotla ali peči, kjer lahko pride do zamaška.

Vonj

Peleti so žagovina, zato morajo dišati po sveže žaganem suhem lesu. Če zavohamo kar koli drugega, to pomeni, da vsebujejo primesi, kar ni v redu. Če vzamemo v roko daljši valjček in ga z vžigalico na enem koncu prižgemo, moramo zavohati samo zažgan les in ničesar drugega.

Oblika

Peleti ne smejo biti ne prekratki ne predolgi. Idealna povprečna dolžina je približno 4–5-kratnik preseka, pri 6-milimetrskih peletih bi to zneslo 2,5–3 cm, za dobro debelino palca. Peletom s povprečno dolžino manj kot 1,5 centimetra se izogibajte. Vzdolžnih in prečnih razpok naj bo čim manj.

Barva

Pozorni moramo biti na barvo peletov, vendar predvsem na notranjo (presek valjčka). Zunanja barva je namreč odvisna od načina stiskanja v procesu proizvodnje. Notranja barva nam govori o sestavi, kakšen les je uporabljen in katere so morebitne neželene primesi, npr. lubje, pesek … Temna lisa v notranjosti lahko pomeni lubje, kar pomeni manj energije in več pepela. Vodilo naj nam bo čim svetlejša barva.

Gostota

Gostoto peletov lahko ocenimo tako, da damo pelet v kozarec vode. Takoj se mora potopiti na dno, saj je težji od izpodrinjene vode. Ko pelet razpade, zavrtimo kozarec. Na sredini dna se naberejo težji delci (pesek), ki jih mora biti čim manj. Opravimo lahko tudi test s tehtanjem. Vzamemo litrsko merico, jo stehtamo, napolnimo s peleti in znova stehtamo. Razlika je teža enega litra peletov. Biti mora med 0,6–0,7 kg/l, najbolje okoli 650 g/l. To pomeni, da je bila žagovina stisnjena pod pravim tlakom. Če je gostota peletov manj kot 0,6 kg/l, potem so premehki in lahko drobljivi, kar nam bo posledično pokazala tudi količina prahu v vreči.

Kalorije

Ker se pri procesu mletja uniči struktura lesa, praktično ni razlik med peleti iz različnih vrst lesa. Kurilna vrednost je enaka pri bukovih ali smrekovih peletih, pomembni sta primerni gostota in suhost. Podatek o tem, koliko energije sprosti 1 kilogram peletov, je zapisan na vreči. Žal je zapis podan v različnih enotah, tako da različne pelete težko primerjamo brez preračunavanja. Osnova za preračun je: 1 kWh = 3,6 MJ = 860 kcal. V pomoč naj bo spodnja tabela.

MJ kWh kcal
17,5 4,86 4181
18,0 5,00 4300
18,5 5,14 4419
19,0 5,28 4539
19,5 5,42 4658

Pepel

Pepela naj bo čim manj, saj to pomeni manj pogosto čiščenje in daljšo življenjsko dobo peči. Vse, kar je pod 0,7odstotka, je dobro. Veliko pepela lahko povzroča tudi težave pri vžigu peči. Če smo prepričani, da peleti ne vsebujejo zunanjih primesi, lahko pepel odlagamo na vrtu.

Vlažnost

Podatek o vsebnosti vlage bomo prebrali na vreči, boljši peleti imajo stopnjo vlažnosti 6–8 odstotkov. Standard DIN 51731 dovoljuje kar do 12 odstotkov vlažnosti. Ta podatek mora veljati takrat, ko gredo peleti v prodajo, saj plačamo težo. Peleti z visoko vsebnostjo vlage so težji, zato je posebno pomembno skladiščenje peletov pred prodajo.

Pellets- biomass
Vreča

Pri nakupu peletov je potrebno paziti tudi na kakovost vreče, saj se vreče rade strgajo, če jih prekladamo iz palete v skladiščenje.Trgovci z peleti nam ponujajo poleg standardnih vreč tudi veliko pakiranje – 1 Tona. Pri tem nastane problem, kako polniti zalogovnik z peleti in, kako in kje le to vrečo pravilno skladiščiti.
PODATKI NA VREČI:

• V nasprotju s prepričanjem kurilna vrednost ni najpomembnejši podatek; mnogo pomembnejša podatka sta vlažnost peletov (praviloma naj bi bila podana v intervalu), ki nikakor ne sme presegati 10% in vsebnost pepela. Ta mora biti za kvalitetni razred peletov A1 ≤ 0,7% in za kvalitetni razred A2 ≤ 1,5%. Potrošnik naj izbira pelete z manjšo vsebnostjo vlažnosti (≤8%) in pepela (≤1%)!

• Kurilna vrednost in vrsta lesa sta manj pomembna podatka. Kurilna vrednost izhaja predvsem iz vsebnosti vode (ali vlažnosti) ter deleža pepela. V resnici ima popolnoma suh les ne glede na vrsto lesa praktično enako kurilno vrednost.

• Kupec naj preveri podatek o kakovostnem razredu peletov. Po standardu SIST EN 14961-2:2011poznamo tri kakovostne razrede: A1, A2 ter B. Potrošnik naj izbira vsaj kakovostni razred A2.

• Edini podatek glede kakovosti, ki ga kupec lahko vsaj subjektivno oceni je mehanska obstojnost, ki kaže, kako hitro peleti razpadejo pri mehanskih obremenitvah (npr. transport) – prah oziroma fini delci naj ne bi presegali 2,5% v masi (navedba mehanska obstojnost : 97,5% za kvalitetni razred A1), kar naj bi bilo tudi vodilo kupcem pri odločitvi o nakupu.

• Podatki na vrečkah pogosto ne ustrezajo dejanskemu stanju. Velika prednost je, če ima prodajalec ustrezen certifikat o kvaliteti blaga. Kupec ima pravico zahtevati analizo certificiranega laboratorija iz katere je razvidno, da podatki o blagu ustrezajo dejanskemu stanju.

 

Kakšno peč potrebujete, zalogovnik in vse kar pripada zraven je odvisno od kvadrature vaše hiše/stanovanja, višine stropov, od tega kakšna okna imate ter zunanja in notranja izolacija.
S temi podatki je možen izračun koliko močno – merjeno v kilovatih ( kW) peč potrebujete, da bi zadostovala vašim potrebam.